Gledališka predstava je večplastna in živi, tako z njo čutijo tudi otroci, ki jo oblikujejo, gradijo, preoblikujejo. Ni dovolj, da se otrok nauči teksta in ga pove pred gledalcem. S tem njegov duh ne more zajeti vseh razsežnosti, ki jih nudi gledališko ustvarjanje, celo lahko se ustavi in se zablokira. Pri oblikovanju in razumevanju svojega lika, njegovih odnosih z drugimi liki, odnosu samega do sebe in do okolja, v katerem živi – je treba raziskati svoj lik z več plati, ga preizkušati v različnih situacijah. In v tem otroci naravnost uživajo, še posebej, ko lahko vklopijo svoj umetniški gumbek in si svoj lik tudi vizualno pričnejo predstavljati.
Pred nekaj leti so se otroci, ki so takrat obiskovali MDŠ2 (II. in III. triada OŠ), odločili, da bodo sami sestavili zgodbo in scenarij, ki ga bodo potem uprizorili. Trajalo je nekaj časa in potrebni so bili različni postopki, da so se otroci demokratično zedinili, da naj bo to kriminalka z naslovom Ugrabljena ljubezen. Mentorica Saša je bila nemalo presenečena ob tem izidu, saj so bili otroci večinoma mlajši od 13 let, a vendar se ji je zdelo to zanimivo in ker so sami prišli do tega, jih je podprla z vsem veseljem in skrbjo . Pri tem je uporabila različne metode, ena od njih je t.i. “role on the wall”, torej način oz. strategija, ki jo mladi igalci uporabijo, da spoznajo svoje like in si lahko s pomočjo preproste silhuete vizualno predstavljajo relacijo med čustvi in vedenji svojih likov (silhuete so pridobljene s spletne strani http://www.dramaresource.com). Prizore so nadalje otroci oblikovali po principu kje-kdo-kaj.
Rezultat veliko zabavnih uric in nekaj trdega dela je bila kriminalka z naslovom Ugrabljena ljubezen, ki so jo mdš-jevci odigrali v okviru zaključne produkcije skupin Mini dramske šole.
Mini dramska šola 