Mentorici Mini dramske šole

Saša Hudnik: Ustanoviteljica zavoda in začetnica Mini dramske šole, že od mladih nog povezana z gledališčem in ljubiteljica umetnosti, v Zavodu Azum načrtuje, organizira in izvaja dejavnosti, ki so povezane z dramsko-gledališkimi aktivnostmi in z otroki, ter delavnice za odrasle. V svoje delo vpleta dramsko pedagogiko in elemente pomoči z umetnostjo. Pod njenim mentorstvom in v njeni režiji je nastalo že več kot 20 otroških in mladinskih uprizoritev. Po izobrazbi je etnologinja in kulturna antropologinja, vendar pa je bila od nekdaj tudi velika ljubiteljica drame in gledališča. V mlajših letih je obiskovala Dramsko šolo Barice Blenkuš, kjer se je prvič zaljubila v gledališče. Vrsto let je bila amaterska igralka, pri čemer se je pobliže spoznala z uličnim gledališčem in klovnado ter z improvizacijskim gledališčem. Od takrat se nenehno izobražuje na področju gledališkega ustvarjanja z otroki in mladimi, pohvali pa se lahko s priznanji za mentorstvo ter z nagrado za najboljšo predstavo za III. triado na Otroškem festivalu gledaliških sanj. Vrsto let je namreč tudi sodelovala z mladimi zamejskimi Slovenci v Avstriji, s katero so pripravili štiri predstave, z “Nabritim mulcem v akciji” po motivih dobro znane mladinske knjižne serije Dnevnik nabritega mulca pa so pritegnili pozornost žirije na festivalu. Vrsto let je v vlogi mentorice in režiserke otroške gledališke skupine Show aktivna tudi v KUD Franc Kotar Trzin. Njihove predstave so bile deležne priznanj in pohval, skupina a je do sedaj skupno prejela že pet nagrad za posamezne najbolj obetavne mlade igralce na Otroškem festivalu gledaliških sanj.

Med drugim sama piše dramska besedila, med katerimi je bilo do sedaj objavljeno besedilo L.A.Ž.N. (v zbirki Potepka, JSKD), v pripravi pa je tudi izdaja besedila Pravi junak (v zbirki Gledališke sanje 2, Pionirski dom).

Pri svojem delu neizmerno uživam, najbolj pa uživam, ko se z otroki podam v gledališke dogodivščine. Vedno znova me namreč presenečajo domislice, ki letijo iz rokavov mladih igralcev. Ponavadi so otroci tisti, ki raziskujejo, (se) igrajo in gledališko ustvarjajo ter iščejo nove rešitve ter počasi napredujejo do avtorske predstave. Moja naloga je, da jih pri tem podprem in jih usmerjam v gledališkem delovanju. Otroke poslušam, slišim in velikokrat se skupaj iz srca nasmejimo. Ko spremljam njihov razvoj in napredek kot posameznikov pa tudi skupine, vem, da je pot, ki sem jo izbrala, prava. Kot je rekel Albert Einstein: Ustvarjalnost je inteligenca, ki se zabava.

Jasmina Bejtović: Prvič je na odrske deske stopila v osnovni šoli v vlogi lisičke v Mojci Pokrajculji in od takrat gledališka mrzlica še vedno ni izginila. Svojo ljubezen do gledališča zelo rada predaja naprej in uživa ob ustvarjanju z otroki pa naj si bo to na odru ali v parku, ves svet je gledališče.

Gledališče ima zame že od nekdaj prav posebno mesto v mojem srcu. Naj bo to lutkovna ali dramska predstava, vse si ogledam prav z veseljem. Še rajši pa stopim na oder in se tudi sama prelevim v kakšno pravljično bitje. Najrajši pa gledam svoje male učence, kako rasejo skupaj s svojo vlogo in se prelevijo v hrabre, močne in samozavestne junake. Veliko mi pomeni zaupanje starsev, zato rada vidim, da pridejo zraven na prvo vajo, da se spoznamo. Letos se bomo lotili novih tekstov, prilagajala se bom tudi željam in potrebam učencev, skupaj bomo ustvarjali zgodbe, se igrali z glasbo in ustvarjali zvočne kulise ter veliko improvizirali. Z mlajšimi bomo spoznavali oder in odrski prostor, ter ga poskušali osvojiti toliko, da se bomo na njem dobro počutili. Na krilih domišljije s kovčkom polnim improvizacije in kančkom kritičnega mišljenja, se bomo podali v novo sezono.